1 Samuel 15

15. Poglavje

1Samuel pa je govoril Savlu: Gospod me je poslal, da te pomazilim za kralja nad ljudstvom njegovim, nad Izraelom; sedaj torej poslušaj glas besed Gospodovih. 2Tako pravi Gospod nad vojskami: Ozrl sem se na to, kar je Amalek storil Izraelu, kako mu je založil pot, ko je šel sem iz Egipta. 3Pojdi torej in udari Amaleka ter s prokletjem pogubi vse, kar imajo; nič jim ne prizanašaj, temuč pomori može in žene, otroke in dojenčke, vole in ovce, velblode in osle. 4Tedaj skliče Savel ljudstvo in ga prešteje v Telaimu: dvesto tisoč pešcev in deset tisoč mož iz Jude. 5In Savel pride k mestu Amalekovcev in postavi zasedo v dolini. 6In Savel sporoči Kenejcem: Pojdite, umaknite se, odpravite se izmed Amaleka, da vas ne potrebim ž njimi vred; kajti vi ste prijaznost storili vsem sinovom Izraelovim, ko so šli iz Egipta. Nato so se umeknili Kenejci izmed Amalekovcev. 7In Savel udari Amalekovce od Havile tja do Sura, ki je Egiptu nasproti. 8Agaga pa, kralja Amalekovcev, je ujel živega; a vse ljudstvo je kot prokleto pomoril z ostrino meča. 9Toda Savel in ljudstvo je prizaneslo Agagu, in kar je bilo lepih ovac in goved in pitane živine in jagnjet in vsega, kar je bilo dobrega, niso hoteli kot prokleto pokončati; karkoli pa je bilo slabega in nevrednega, so pokončali kot prokleto. 10Tedaj pride beseda Gospodova k Samuelu, govoreč: 11Žal mi je, da sem postavil Savla za kralja; zakaj odvrnil se je, da ne bi šel za menoj, in ni izpolnil besed mojih. In razsrdi se Samuel in vpije h Gospodu vso noč. 12In Samuel vstane zgodaj, da zjutraj sreča Savla. In sporočijo Samuelu: Savel je prišel v Karmel, in glej, postavil si je spomenik; potem je hodil okoli in šel naprej in stopil doli v Gilgal. 13Ko Samuel dospe k Savlu, mu reče Savel: Blagoslovljen bodi od Gospoda; izvršil sem povelje Gospodovo. 14Samuel odgovori: Kakovo je to torej beketanje ovac v mojih ušesih in mukanje volov, ki ga slišim? 15Savel reče: Od Amalekovcev so jih pripeljali; zakaj ljudstvo je prizaneslo boljšim ovcam in volom, da naj se darujejo Gospodu, Bogu tvojemu; ostalo pa smo kot prokleto pokončali. 16Tedaj reče Samuel Savlu: Postoj, da ti povem, kaj mi je govoril Gospod nocoj. On mu reče: Povej! 17In Samuel pravi: Ni li tako: ko si bil majhen v svojih očeh, si bil postavljen za glavo rodovom Izraelovim? In Gospod te je pomazilil za kralja nad Izraelom. 18In Gospod te je poslal na pot in rekel: Pojdi in kot proklete pogubi grešnike Amalekovce, in bojuj se ž njimi, dokler jih ne zatareš. 19Zakaj nisi torej poslušal glasu Gospodovega, temuč si se lotil ropa in storil, kar je hudo v očeh Gospodovih? 20Savel pa reče Samuelu: Saj sem slušal glas Gospodov in sem šel po potu, ki me je nanj poslal Gospod, in sem pripeljal Agaga, kralja Amalekovcev, Amalekovce pa sem pogubil kot proklete. 21Ljudstvo pa je vzelo od ropa, ovac in volov, kar je bilo najboljše med prokletim, da naj se daruje. Gospodu, Bogu tvojemu, v Gilgalu. 22Samuel pa reče: Ali so Gospodu toliko v veselje žgalne in klalne daritve, kakor da se posluša glas Gospodov? Glej, pokorščina je boljša, nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov. 23Zakaj upor je kakor greh čaranja, in samovolja kakor malikovalstvo in podobočastje. Ker si pa zavrgel besedo Gospodovo, je tudi tebe Gospod zavrgel, da ne boš kralj. 24In Savel reče Samuelu: Grešil sem, ker sem prestopil povelje Gospodovo in besede tvoje; zakaj bal sem se ljudstva in slušal njih glas. 25Sedaj pa, prosim, odpusti mi greh moj in vrni se z mano, da molim Gospoda. 26Samuel odgovori Savlu: Ne vrnem se s teboj; zakaj ti si zavrgel besedo Gospodovo, in Gospod je tebe zavrgel, da ne boš kralj Izraelu. 27In Samuel se obrne, da gre proč; on pa popade konec njegovega plašča, da se je odtrgal. 28Tedaj mu reče Samuel: Gospod je danes odtrgal kraljestvo Izraelovo od tebe in ga je dal bližnjiku tvojemu, ki je boljši nego ti. 29Pa tudi Stanovitnik Izraelov ne laže in se ne kesa; ker on ni človek, da bi se kesal. 30On pa reče: Grešil sem; a sedaj me spoštuj, prosim, pred starejšinami ljudstva mojega in pred Izraelom, in vrni se z mano, da molim Gospoda, Boga tvojega. 31Vrne se torej Samuel za Savlom; in Savel je molil Gospoda. 32Potem veli Samuel: Pripeljite sem k meni Agaga, kralja Amalekovcev! In Agag prikorači veselo k njemu. In Agag reče: Zares, grenkost smrti je minila! 33A Samuel reče: Kakor je meč tvoj mnogim materam vzel otroke, tako bodi mati tvoja brez otrok med ženami! In Samuel je razsekal Agaga v kose pred Gospodom v Gilgalu. 34Potem odide Samuel v Ramo; in Savel gre gori v hišo svojo v Gibei Savlovi. 35In Samuel ni videl več Savla do dne smrti svoje; kajti Samuel je žaloval nad Savlom, ker je bilo Gospodu žal, da je postavil Savla za kralja Izraelu.